V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Prisluhnili smo še enemu utrinku dogodivščin duhovnika in komunističnega župana, ki se soočata s političnimi, življenjskimi in družinskimi težavami, a dokazujeta, da se tudi med nasprotnimi bregovi lahko stkejo nenavadne prijateljske vezi.
Prisluhnili smo še enemu utrinku dogodivščin duhovnika in komunističnega župana, ki se soočata s političnimi, življenjskimi in družinskimi težavami, a dokazujeta, da se tudi med nasprotnimi bregovi lahko stkejo nenavadne prijateljske vezi.
Koga povabi v svoj dom partijski veljak, ko se bliža zadnja ura? In kdo je skrit v predalu?
Koga povabi v svoj dom partijski veljak, ko se bliža zadnja ura? In kdo je skrit v predalu?
Odlomek iz pete knjige Don Camillo in Peppone ponazarja, kako lahko dobitek na lotu spremeni človeka.
Odlomek iz pete knjige Don Camillo in Peppone ponazarja, kako lahko dobitek na lotu spremeni človeka.
Odlomek iz tretje knjige Don Camillo in Peppone Giovannína Guareschija, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, prevedel pa Dean Rajčić, opisuje don Camillovo srboritost in pokoro.
Odlomek iz tretje knjige Don Camillo in Peppone Giovannína Guareschija, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, prevedel pa Dean Rajčić, opisuje don Camillovo srboritost in pokoro.
Duhovnik in komunistični župan sta sicer na nasprotnih bregovih, a nehote dobro vplivata drug na drugega. Odlomek iz druge knjige opisuje predvolilno vzdušje.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.